{"id":211,"date":"2026-05-15T19:47:54","date_gmt":"2026-05-15T19:47:54","guid":{"rendered":"https:\/\/xn--alja-obb.com\/?p=211"},"modified":"2026-05-15T19:47:54","modified_gmt":"2026-05-15T19:47:54","slug":"dan-2535","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/xn--alja-obb.com\/index.php\/2026\/05\/15\/dan-2535\/","title":{"rendered":"Dan 2535"},"content":{"rendered":"\n

Zapis je neke vrste duhovno nadaljevanje dne 2494 <\/a>in slu\u017ei kot opomnik kako res neverjetno kratka pot je lahko nazaj v lukno in prepad. \u0160e posebej, ko smrt za vogalom znova brusi svojo koso. Torej gremo k dnevu 2535.<\/p>\n\n\n\n

Predv\u010deraj\u0161nim je bil \u0161e dan za sovra\u0161tvo, nepoznano, zavrnjeno sovra\u0161tvo. V\u010deraj sem \u017ee \u010dutil morje \u017ealosti, verjetno kar morja \u017ealosti. Danes \u010dutim \u017eivo grozo in za njo nase pribito osamljenost.<\/p>\n\n\n\n


Ustavlja se mi, ustavljam se. Spra\u0161eval sem se kdaj se bom, mogo\u010de se. Saj za kak\u0161en dan sem namenoma se ustavil doma, ker ni \u0161lo ve\u010d, a je kot je rado takrat enkrat pri\u0161el gost v moj prostor bivanja, ki kar ne zna oditi. Ni mi to\u010dno jasno kaj se dogaja, kar je zame kar nenavaden in rahlo begajo\u010d ob\u010dutek, samo ob\u010dutek je kot da me telo vzgib za vgibom polega k miru in po\u010ditku. Z boleznijo, z glavoboli, kr\u010di. Po svoje tudi logi\u010dno, tako res ni \u0161lo ve\u010d dalje. Sploh to nespanje. Ob vsej grozi veselega decembra.<\/p>\n\n\n\n

Vrnil sem se prebrati nazaj svoj decembrski zapis.<\/a> Pomaga. Sem hvale\u017een, da si pomagam. Vrnil sem se nazaj prebrat in se spomnit, ker sem tekom tega meseca pozabil. Kje sem bil preden se je za\u010delo na novo dogajati in razvijati. December se je res ob\u010dutil peklensko, kot da bi ves absurd, vso breme, vsa te\u017ea se zbrala in si rekla tu ima\u0161 \u0161e en zadnji sunek, \u0161e en zadnji preizkus, ki naj te spravi \u010dez rob, \u010de ne zmore\u0161. \u0160e dobro, da sem storil kar sem storil, zapisal kar sem zapisal in se odlo\u010dil kot sem se odlo\u010dil. \u0160e dobro, ker kar je sledilo kmalu po zapisu na dan vseh sprememb, ki je 12.12., no, k sre\u010di sem nekaj celo zapisal in naj se vrnem \u0161e tja in preberem ali pa kar prepi\u0161em tudi to:<\/p>\n\n\n\n

\u010ce mi bo uspelo najti, kar \u0161e v\u010deraj sem videl\u2026 to, kar sledi je zapis mojih sanj tiste no\u010di in dogajanj po tem…<\/p>\n\n\n\n

\u00bbTema. \u010cISTA tema. Na Lancovem. \u010cakal sem folk, ki prihaja. Prou una mrkasto mrka tema. Grozno grozna grozasta tema. Nepopustljiv ob\u010dutek strahu, gro\u017enje. Utesnjenost, brezizhodnost, ujetost, obti\u010danost.<\/p>\n\n\n\n

Gledal sem skozi enega od okenj, verjetno je bil zgornji, ki gleda proti dovozu, \u010deprav bi lahko bil spodnji.<\/p>\n\n\n\n

Masa ljudi je prihajala k meni. Vsaj tako sem pri\u010dakoval, bila je na poti do mene. \u010cakal sem. V grozi in \u0161e kaj.<\/p>\n\n\n\n

Spali so povsod. Tudi po tleh. Spomnim se kako sem stopil v zadnjo sobo, ni bilo postelj. Folk se je kar grebu in gnetu kje bo spal, komaj sem imel kam stopiti. Kaos je bil, te\u017eek. Jaz sem pa vedno bolj izgubljal nadzor nad temu, nad sabo, nad celotno situacijo. V moje obmo\u010dje obli\u010dja vedno znatnej\u0161a nevarnost, huda groze\u010de pere\u010da nevarnost.<\/p>\n\n\n\n

Preskok k ob vodi. Na vodi. Ob tem ko se ozrem preletim slapove, ki derejo iz vrh skalovja v to vseobsegajo\u010do vodo. Dol iz njih podobe, ki sprva sem jih ozna\u010dil za ribi\u010de a kaj zares lahko bi bili vodnarji, spu\u0161\u010dajo gromozanske ribe, ki se ve\u010dajo in ve\u010dajo bolj kot se pribli\u017eujejo gladini svojega izvora. So sploh resni\u010dni ali le jaz vidim njihovega duha, ki deluje kot vaba, da povle\u010de \u017eivljenje iz pretoka za te ribi\u0161ko vodnarske slike od oseb.<\/p>\n\n\n\n

Pred mano v vodi dve kamniti povr\u0161ini in na njih dve ekipi, ki tekmujeta med sabo, le jaz sem se nekako kar po svoje sprehajal in prehajal. Groza je bila \u0161e vedno sr\u010dno prisotna, a ob njej zdaj tudi \u017ee ni\u010devost. Po\u010dutil sem se tako zelo zares ni\u010dvrednega. Tko dobesedno kot ni\u010d in \u0161e naprej v taki potencirano hudi stiski in nevarnosti. Bolelo me je, saj kot da \u010de jaz \u017eelim zmagati ali kaj od te tekmovalne igre imeti, morda celo pre\u017eiveti, mora nekdo izgubit. Zakaj mora nekdo izgubit? Zakaj bi moral nekdo, kdorkoli izgubit? Ne gre mi skupaj, ne izide se mi, ne \u0161tekam. Prou nek tak filing sistema in \u0161olstva, \u0161ole. In kot da sem spet tam, tam v teh nikoli kon\u010danih sanjah, ko se sem ves nepripravljen, preverjan, ocenjevan.<\/p>\n\n\n\n


Kaj res sploh po\u010dnejo, za kaj ali koga tekmujejo? Nekdo to mora voditi in usmerjati in oni kar sodelujejo\u2026 pa\u010d zakaj? Res, zakaj? Huda groza, huda gro\u017enja.
Na koncu sem pristal na desnem kamnju in tam je bil z mano en biv\u0161i so\u0161olec iz osnovne \u0161ole. \u0160e vedno je mogel nekdo izgubit in nisem bil pripravljen sprejet te \u017ertve. Folk je nekaj metal v vodo? Meni pa ne vem, ali je padlo ali sem vrgel, ne vem. Bil je telefon, \u010drn kot mrkasto mrka tema. Bil je telefon in gledal sem. Gledal sem kako pada in po\u010dasi pristaja na kamnu v vodi te de\u017eele ribi\u0161kih vodnarjev. Lej, kako ne\u017eno pristaja na tej \u010dvrsto gladki ploskvi pod gladino in se nanjo tako v spokoju ule\u017ee. <\/p>\n\n\n\n

Ne vem kaj sem zares \u0161e \u010dutil, kaj si mislil. Gledal sem, bil sem. Ne\u017eno se k miru je ulegel.<\/p>\n\n\n\n

Zbudil sem se v novi hudi grozi, nori temi, ki kot filter legla je \u010dez moje zorno povr\u0161je. Eksponentno. Vztrajala je \u0161e navidezno ve\u010dno, ko sem lovil zrak in svoje prve prebuditvene vdihe, a le po\u010dasi s trmastim odpiranjem o\u010di se odstrla. Ne brez ob\u010dutkov izgubljenosti, nevrednosti. Ob\u010dutka izgube smeri in poti. Kje sem se zgubil, kje sem za\u0161el? Kaj je res s \u0161olo, kaj s faksom? Nimam vrednosti. Nimam se kam ve\u010d opret. Ni stabilnosti.<\/p>\n\n\n\n

Tema se \u0161e naprej po\u010dasi razblinja v sunkih tanko majhnih blagih drobcev svetlobe, ki pred o\u010dmi migetajo. A vpra\u0161anja in ob\u010dutki vehementno kljubujejo. Bole\u010dina. \u017dalost. Trepetam za \u017eivljenje. Sam sem. Osamljen sem. Nerazlo\u010dno in nerazdru\u017eljivo sam, a po\u010dasi \u0161e nekaj.<\/p>\n\n\n\n

Po\u010dasi \u010dutim vodo, ki prihaja na povr\u0161je. Nepri\u010dakovano me oblijejo solze in planem v jok, ko stisnjen sem v kot. Planem in s tem se postopoma nevarnost, vsaj ta \u017eivljenjska, razpu\u0161\u010da. A \u0161e naprej jokam. Kar padam in padam v jok, a postaja la\u017eje. Hudo je, a tema to pot res po\u010dasi odhaja. Po\u010dasi in jokam dalje. Mogo\u010de bi \u0161e, \u010de ne bi na eni to\u010dki prijel pisalo in se lotil zapisovanja do\u017eivetega.<\/p>\n\n\n\n

Ves ta \u010das sem se oziral k ra\u010dunalniku in mojem kot tema \u010drnemu telefonu. Opozarjal me je kako hvale\u017een sem lahko, da me ni premamil.<\/p>\n\n\n\n

Vse do sedaj zapisano samo po sebi sploh ni tako presunljivo, ne tok kot to kar temu je sledilo. Za tem sem se odpeljal s svojo \u010drno ko\u010dijo takratne groze na Bled do Ljubezni. Nastopil je mir, v objemu bla\u017eeno spanje. Najbolj\u0161i ob\u010dutek, zdelo se mi je kot da se dotikam ve\u010dnosti nebes \u2026. \u2026 \u2026 \u2026 kar seveda ni moglo trajati. Zbegano sem se zbudil v \u0161oku ob brnenju in tuljenju tega \u010drnega telefona, osvetljen s tako \u010disto in vedro svetlobo, da kar kri\u010dalo je po bolj\u0161em. Ko sem malo bolj se zavedal kaj se dogaja sem se javil. Mati je bila, z resnim glasom, spra\u0161evala kje sem, \u010de lahko pridem. Jasno mi je bilo, da nekaj ni ok, rekla je, da ne more povedati kaj in \u010de lahko zgolj pridem, da pove v \u017eivo. Ok. Celo pot sem gruntal in tuhtal, kaj bi lahko bilo, nima smisla navajati na kaj vse sem pomislil, a zagotovo ne na to, kar sem v kratkem izvedel.<\/p>\n\n\n\n

Pri\u0161el sem v Gorje pred prag, stopil v hi\u0161o, skozi pred-sobo, hodnik in levo v dnevno, ko na kav\u010du levo zagledam sestrico, na kav\u010du naravnost o\u010dima, pred mano mati, ki samo iz prve me objame. V o\u010deh vseh je bilo zapisano kako nekaj ni v redu. Vpra\u0161am, kaj je?<\/p>\n\n\n\n

Ale\u0161a ni ve\u010d.”<\/p>\n\n\n\n

In znova padam v jok solznih o\u010di kot natanko mesec pred tem na jutro ko to sem izvedel na no\u010d, ko sem sanjal, tisti nerazlo\u017ejivi trenutki vmes, ko sem jokal. Morda pa sem \u017ee vedel. Tekom pisanja tega sem se \u0161e zavedal, da je danes natanko en mesec. En mesec od kar sem izvedel, en mesec od no\u010di, ki ga je vzela in morastih sanj, ki so to spremljale. Da je na sanjah nekaj bilo se je najkasneje potrdilo, ko tisto nesre\u010dno jutro malo po novici crnkil mi je \u0161e telefon, nekako kot v sanjah. In po vrhu prav zdaj bo ura 12:12, in saj ne vem. \u017delel sem se \u0161e spra\u0161evati, \u010de je to to kar me ne izpusti te dni ali morda tudi obletnica smrti o\u010deta ali morda te\u017eave v kakih drugih odnosih, \u017eelel sem dodati in zaklju\u010diti da po\u010dasi je \u010das, da se vrnem v de\u017eelo in pot spoprijemanja -prav s to osamljenosto katero izku\u0161am in do tega trenutka v januarju \u017eivim, a kaj pa vem. Ob za\u010detku zapisa nisem predvidel da bom pristal tu in tr\u010dil ob tu,<\/p>\n\n\n\n

a tu sem, brez tebe.<\/p>\n\n\n\n

In pogre\u0161am te.<\/p>\n\n\n\n

Nisi bil zgolj prijatelj, bil si dru\u017eina. Moj sr\u010dno-du\u0161ni brat.<\/p>\n\n\n\n

Oprosti, ker odla\u0161am in obra\u010dam.<\/p>\n\n\n\n

Res te pogre\u0161am.<\/p>\n\n\n\n

Po\u010divaj v miru.<\/p>\n\n\n\n

Jaz bolj te\u017eko.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zapis je neke vrste duhovno nadaljevanje dne 2494 in slu\u017ei kot opomnik kako res neverjetno kratka pot je lahko nazaj v lukno in prepad. \u0160e posebej, ko smrt za vogalom znova brusi svojo koso. Torej gremo k dnevu 2535. Predv\u010deraj\u0161nim je bil \u0161e dan za sovra\u0161tvo, nepoznano, zavrnjeno sovra\u0161tvo. V\u010deraj sem \u017ee \u010dutil morje \u017ealosti, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-211","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-danevnik-poti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/xn--alja-obb.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/211","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/xn--alja-obb.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/xn--alja-obb.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--alja-obb.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--alja-obb.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=211"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/xn--alja-obb.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/211\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":212,"href":"https:\/\/xn--alja-obb.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/211\/revisions\/212"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/xn--alja-obb.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=211"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--alja-obb.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=211"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--alja-obb.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=211"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}